Vse-stvar-je

Vsestvarje se razgrne pred nas kot album pesniških definicij, ki carobno spontano izrašcajo iz predmetne stvarnosti kot njihova vseskozi slutljiva, a doslej še neizrecena ost.

Med platnicami pesniške zbirke Bine Štampe Žmavc nas pricaka cudež stvarjenja. Pesnicin v sebi povsem utišani um postoji na predmetih v bližnji okolici ali v daljah spomina, da bi jih uzrl v njihovi takšnosti. Zbranost v osrcju taoisticne naravnanosti do sveta kot celostnega motrenja bivanja, ki je priklicana na samem zacetku knjige, odbere ravno tiste poteze opazovanega predmeta, ki najbolj temeljno dolocajo našo intuitivno predstavo o njem. Vsestvarje se tako razgrne pred nas kot album pesniških definicij, ki carobno spontano izrašcajo iz predmetne stvarnosti kot njihova vseskozi slutljiva, a doslej še neizrecena ost.

Predmeti se prebudijo iz svoje odrevenele namenskosti ter v aktu domišljije zasijejo kot (ponovno) u-stvar-jeni, podarjeni, še drugace prisotni.

Pesnica se z eleganco, preciznostjo in iskrivostjo svecenice jezika dotika stvari, da nekdaj odcarani svet ponovno obudi v življenje.

Naravnost pesniških definicij te knjige se tako kmalu izkaže kot zgolj predprostor pesniške hiše Vsestvarja. Globlje ko vstopamo, bolj prepustne so meje med predmeti samimi pa tudi med predmeti in ljudmi. Identitete se plastijo, krušijo, obcasno celo sesedajo vase. V svoji najgloblji težnji po preseganju samih sebe kot da izzivajo usodo. Znotraj pretesnih koordinat danega se prebujajo sanje, razpirajo se krila domišljije in lomijo ledene površine neizbežnosti.

(iz spremne besede Miljane Cunta)