Odprta praznina

"Poezija Danice Križanic Müller je že od njene prve zbirke Topli skriti veter (1991), še bolj pa od druge Doseganje glasu (2001) široko sprejeta in potrjena v strokovnih krogih. Tako je dr. Irena Novak Popov v svoji Antologiji slovenskih pesnic 3 zapisala, da njena poezija vstaja iz »narave, mestnih vedut, davnih in daljnih, s kulturo zaznamovanih pokrajin in literarnih motivov«. Ta izredna pretanjenost in kultiviranost izraza ostaja stalnica tudi v pricujoci zbirki Odprta praznina, ki se s svojo sintagmo izrecno naslanja na poezijo Roberta Juarroza in Tomasa Tranströmerja. Ob tem vzklicuje popolnoma suveren in samo njej lasten ter takoj prepoznaven, subtilen, strastno poduhovljen pesniški svet. Njena pesniška govorica »uporablja» kulturne (torej ne le pesniške, temvec tudi glasbene, slikarske, filozofske ipd.) reference podobno kot motive iz »narave» ali »mestnih vedut»: kot vzgib užitka, omame, ki se ne ustavi na rafinirani cutnosti (ceprav izvira iz te cutnoTa izredna pretanjenost in kultiviranost izraza ostaja stalnica tudi v pricujoci zbirki Odprta praznina, ki se s svojo sintagmo izrecno naslanja na poezijo Roberta Juarroza in Tomasa Tranströmerja. Ob tem vzklicuje popolnoma suveren in samo njej lasten ter takoj prepoznaven, subtilen, strastno poduhovljen pesniški svet. Njena pesniška govorica »uporablja» kulturne (torej ne le pesniške, temvec tudi glasbene, slikarske, filozofske ipd.) reference podobno kot motive iz »narave» ali »mestnih vedut»: kot vzgib užitka, omame, ki se ne ustavi na rafinirani cutnosti (ceprav izvira iz te cutnosti in ceprav so zato v njeni poeziji tako pomembni detajli: barvni odtenki, vonji natancno dolocenih rož, drobne kretnje, trenutni pogledi, konkretni pejsaži, tocno doloceni verzi, podobe ipd.), temvec hrepeni, se pne, je vabljeno k in se zliva s transcendentnim. V Odprti praznini je znacilnost transcendence samozanikanje, namrec zanikanje cutno zaznavnega z namenom, da bi se to prerodilo v cisti smisel, ki pa je, paradoksno in prav zaradi svoje absolutnosti, hkrati tudi cisti nesmisel, nic. Ljubezenski motivi so bolj oddaljeni, poduhovljeni, erotika je prepustila mesto filozofiji in globoki, vsakodnevni, skorajda »naravni« religioznosti brez poudarjenih verskih (npr. kršcanskih) simbolov, brez ideologije. V ospredju je »preživetje« na drugacnem nivoju, prelomnica v doživljanju, v samorefleksiji, ali kot se pesnica izrazi v pesmi Življenje se niža: Treba se je pravocasno umakniti, / se nežno nasloniti na nic // in zaceti gledati znova. Gre torej za izviren, zrel in izjemen pesniški glas, ki dragoceno dopolnjuje podobo slovenske lirike."